
Mag. Peter Dular
Izsledki raziskave o odnosu med organizacijsko
anomijo in organizacijsko odklonskostjo v podjetjih v
Sloveniji
1 Uvod
Med 10. 6. 2023 in 17. 11. 2023.je bilo izvedeno anketiranje v spletnem okolju 1ka
v okviru raziskave za doktorsko disertacijo z naslovom Odnos med organizacijsko
anomijo in organizacijsko odklonskostjo v slovenskih podjetjih, v kateri je sodelovalo
tudi Združenje sveta delavcev Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 309 anketiranih,
vprašalnik pa je v celoti izpolnilo 214 anketiranih. Po pregledu podatkov smo v
nadaljnje analize vključili (N) 246 anketnih vprašalnikov, ki so posledično tvorili
priložnostni, neslučajnostni vzorec, ki je služil kot podlaga za preverjanje zastavljenih
hipotez. V tem članku poljudno poročamo o rezultatih raziskave.
1.1 Prisotnost organizacijske odklonskosti v slovenskih organizacijah/podjetjih
Z anketnim vprašalnikom smo merili prisotnost odklonskih vedenj v
organizacijah/podjetjih v Sloveniji. V spodnji tabeli 1 so odgovori anketiranih, ko smo
jih vprašali, koliko so pri svojem neposredno nadrejenem zaznali vedenje na opisan
(odklonski) način.
Tabela 1: Poročanje o zaznanem odklonskem vedenju nadrejenih (Dular,
2024)

Podatki tabele v besedilu
| Nikoli | Enkratv šestih | Vsaj enkrat | Vsaj enkrat | Vsako -dnevno | |||
| mesecih | mesečno | tedensko | x̄ | ||||
| Odklonskovedenje | f | % | f % | f % | f % | f % | |
| Urejalosebnezadevevdelovnemčasu . | 108 | 472 , | 52 227 , | 40 175 , | 15 66 , | 14 61 , | 202 , |
| Nenehnoopozarjalposameznikananapake inzmote nenehnokritiziraldelo , | 140 | 601 , | 47 202 , | 27 116 , | 10 43 , | 9 39 , | 172 , |
| posameznika . Ignoriralpredlogeinmnenjeposameznika , gaizključevalpriaktivnostihpovezanihz | 157 | 680 , | 36 156 , | 22 95 , | 7 | 9 39 , | 159 , |
delom.

Podatki tabele v besedilu
| Zadrževalpomembneinformacije ki , vplivajonadelovnouspešnost | 159 688 , | 37 | 160 , | 20 | 87 , | 6 | 9 | 39 , | 157 , | |
| posameznika Vzelsidodatnealidaljšeodmorekotjeto sprejemljivo/dovoljenonadelovnem | 174 757 , | 17 | 74 , | 16 | 70 , | 12 | 52 , | 11 | 48 , | 156 , |
| mestu . Okrivildrugegazanapake kijihjenaredil , sam . | 162 695 , | 42 | 180 , | 17 | 73 , | 8 | 34 , | 4 | 17 , | 150 , |
| Nadelunekomurekelkajžaljivega se , vedelžaljivodonekoga gajavnosramotil , , | 161 691 , | 44 | 189 , | 18 | 77 , | 7 | 30 , | 3 | 13 , | 148 , |
| senorčeval ... Pričelširitiališirilškodljivegovoriceo drugih . | 170 736 , | 37 | 160 , | 15 | 65 , | 4 | 17 , | 5 | 22 , | 143 , |
| Začelprepir . Vpil kričal preklinjalnanekoganadelu , , . | 169 725 , 168 721 , | 39 45 | 167 , 193 , | 14 14 | 60 , 60 , | 10 4 | 43 , 17 , | 1 2 | 04 , 09 , | 143 , 140 , |
| Zamudilnadeloaliodšelzdelapredčasno brezdovoljenja . | 190 823 , | 15 | 65 , | 13 | 56 , | 11 | 48 , | 2 | 09 , | 135 , |
| Odposameznikazahteval daseodpove , nečemu dočesarjesicerupravičen(npr , . bolniškemudopustu povračilupotnih , | 191 820 , | 24 | 103 , | 15 | 64 , | 1 | 2 | 09 , | 128 , | |
| stroškov prostemudnevu) , Namenomaprekomernotrošilmaterialoz . zalogepodjetjaoz organizacije . . | 189 815 , | 27 | 116 , | 13 | 56 , | 2 | 09 , | 1 | 04 , | 127 , |
| Namenomaopravljaldelonepravilno , slabo počasi , . | 202 871 , | 13 | 56 , | 9 | 39 , | 4 | 17 , | 4 | 17 , | 125 , |
| Prikazalopravljenihvečurkotjebilo dejanskoopravljenih . | 204 887 , | 12 | 52 , | 7 | 30 , | 4 | 17 , | 3 | 13 , | 122 , |
| Namenomaniupoštevalnavodilzadeloali navodilnadrejenega . | 199 869 , | 20 | 87 , | 6 | 26 , | 3 | 13 , | 1 | 04 , | 120 , |
| Prišelnadelopodvplivomalkohola/užival alkoholnadelu . | 212 914 , | 13 | 56 , | 5 | 22 , | 2 | 09 , | 113 , | ||
| Goljufalpriobračunu/povračiluposlovnih alidrugihstroškov dabiprejelvečdenarja , | 211 913 , | 13 | 56 , | 6 | 26 , | 1 | 04 , | 113 , | ||
| kotsoznašalistroški . Verbalno(besedno)spolnonadlegoval (pripombegledeposameznikovegavideza , spolnoobarvanikomentarjiipd)drugega . | 214 922 , | 13 | 56 , | 4 | 17 , | 1 | 04 , | 111 , | ||
| nadelu . Neutemeljenoostaldomazaradibolezni(tj . hliniljebolezen) . | 214 926 , | 10 | 43 , | 7 | 30 , | 00 , | 110 , | |||
| Brezdovoljenjaodnesel/ukradellastnino delodajalca . | 223 961 , | 7 | 30 , | 2 | 09 , | 00 , | 105 , | |||
| Drugemunadelunekajukradel . | 224 970 , | 5 | 22 , | 2 | 09 , | 00 , | 104 , | |||
| Namenomapoškodovaldelopremeali lastninepodjetjaoz organizacije , . | 228 983 , | 4 | 17 , | 00 , | 00 , | 102 , | ||||
| Prišelnadelopodvplivomdrog/užival drogenadelu . | 229 987 , | 2 | 09 , | 1 | 04 , | 102 , | ||||
| Udarilaliodrinilnekoganadelu . | 231 991 , | 2 | 09 , | 101 , | ||||||
| Fizičnospolnonadlegoval(otipavanje , prijemanje ipd)drugeganadelu , . . | 230 996 , | 1 | 04 , | 100 , |
Zanimiva je ugotovitev, da so anketirani poročali o višji ravni odklonskega vedenja
(OV), ko so poročali o vedenju drugih oziroma nadrejenih, kot pri poročanju o lastnem
vedenju. Pri samoporočanju anketiranih o svojem vedenju povprečje pri petih oblikah
OV presega 1,20, pri poročanju o odklonskem vedenju nadrejenih pa povprečje 1,20
presega pri 15 oblikah OV, pa tudi na splošno so povprečja pri poročanju o OVN višja
kot pri samoporočanju o OVA. V tabeli 2 so predstavljeni odgovori anketiranih, ko
smo jih povprašali, kolikokrat so se sami vedli na opisan (odklonski) način.
Tabela 2: Samoporočanje o odklonskem vedenju anketiranih (Dular, 2024)

Podatki tabele v besedilu
| Enkratv šestih | Vsaj enkrat | Vsajenkrat | Vsako- | ||||||
| Nikoli | mesecih | mesečno | tedensko | dnevno | |||||
| Odklonskovedenje | f | % | f | % | f % | f % | f | % | x̄ |
| Urejaliosebnezadevevdelovnemčasu . | 63 | 279 , | 76 | 336 , | 63 279 , | 20 88 , | 4 | 18 , | 223 , |
| Vzelisidodatnealidaljšeodmorekotjeto sprejemljivo/dovoljenonadelovnemmestu . | 140 | 619 , | 50 | 221 , | 24 106 , | 9 40 , | 3 | 13 , | 161 , |
| Zamudilinadeloaliodšlizdelapredčasno brezdovoljenja . | 186 | 823 , | 23 | 102 , | 13 58 , | 2 09 , | 2 | 09 , | 128 , |
| Namenomanisteupoštevalinavodilzadeloali navodilnadrejenega . | 189 | 836 , | 29 | 128 , | 4 18 , | 3 13 , | 1 | 04 , | 122 , |
| Nenehnoopozarjaliposameznikananapakein zmote nenehnokritiziralideloposameznika , . | 189 | 836 , | 30 | 133 , | 4 18 , | 2 09 , | 1 | 04 , | 121 , |
| Začeliprepir . | 195 | 863 , | 27 | 119 , | 4 18 , | 115 , | |||
| Namenomaprekomernotrošilimaterialoz . zalogepodjetjaoz organizacije . . | 203 | 898 , | 21 | 93 , | 2 09 , | 111 , | |||
| Namenomaopravljalidelonepravilno slabo , , počasi . | 209 | 929 , | 11 | 49 , | 2 09 , | 3 13 , | 111 , | ||
| Nadelunekomureklikajžaljivega sevedli , žaljivodonekoga gajavnosramotili se , , | 205 | 911 , | 17 | 76 , | 1 04 , | 1 04 , | 111 , | ||
| norčevali . Vpili kričali preklinjalinanekoganadelu , , . | 204 | 907 , | 20 | 89 , | 1 04 , | 110 , | |||
| Prikazaliopravljenihvečurkotjebilo dejanskoopravljenih . | 210 | 929 , | 13 | 58 , | 2 09 , | 1 04 , | 109 , | ||
| Pričeliširitiališiriliškodljivegovoriceo drugih . | 209 | 925 , | 15 | 66 , | 1 04 , | 1 04 , | 109 , | ||
| Prišlinadelopodvplivomalkohola/uživali alkoholnadelu . | 211 | 942 , | 11 | 49 , | 2 09 , | 107 , | |||
| Neutemeljenoostalidomazaradibolezni(tj . hlinilistebolezen) . | 216 | 956 , | 9 | 40 , | 1 04 , | 105 , | |||
| Ignoriralipredlogeinmnenjeposameznika ga , izključevalipriaktivnostihpovezanihz | 216 | 956 , | 9 | 40 , | 1 | 105 , | |||
| delom . Okrivildrugegazanapake kistejejihsami , naredili . | 218 | 965 , | 8 | 35 , | 104 , | ||||
| Verbalno(besedno)spolnonadlegovali (pripombegledevidezaposameznika spolno , | 219 | 969 , | 5 | 22 , | 2 09 , | 104 , | |||
| obarvanikomentarjiipd)drugeganadelu . . Brezdovoljenjaodnesli/ukradlilastnino delodajalca . | 219 | 969 , | 7 | 31 , | 103 , | ||||
| Zadrževalipomembneinformacije kivplivajo , nadelovnouspešnostposameznika | 220 | 973 , | 5 | 22 , | 1 04 , | 103 , | |||
| Prišlinadelopodvplivomdrog/uživalidroge nadelu . | 224 | 991 , | 2 | 101 , | |||||
| Goljufalipriobračunu/povračiluposlovnihali drugihstroškov dabiprejelivečdenarjakot , | 222 | 987 , | 3 | 13 , | 101 , | ||||
| soznašalistroški . Odposameznikazahtevali daseodpove , nečemu dočesarjesicerupravičen(npr , . bolniškemudopustu povračilupotnih , | 224 | 991 , | 2 | 09 , | 101 , | ||||
| stroškov) . Namenomapoškodovalidelopremeali lastninepodjetjaoz organizacije , . | 224 | 996 , | 1 | 04 , | 100 , | ||||
| Drugemunadelunekajukradli . Udarilialiodrinilinekoganadelu . | 225 226 | 996 , 1000 , | 1 | 04 , | 100 , 100 , |
1.1.1 Faktorji organizacijske odklonskosti
Za potrebe testiranja hipotez raziskave smo z metodo maximum likelihood s
poševno rotacijo varimax opravili faktorske analize. S faktorsko analizo smo izvedli
redukcijo dejavnikov, s katerimi smo merili organizacijsko odklonskost (OO), jih
združili v faktorje in faktorje tudi poimenovali.
Faktorji odklonskega vedenja nadrejenih
Za prvi faktor ugotovili, da je skupni imenovalec medosebno nasilje, zato smo
faktor poimenovali odklonsko vedenje nadrejenih – medosebno nasilje (OVN_MN). Za
drugi faktor smo ugotovili, da so vse štiri oblike vedenja zmanjševanja delovnih
zmožnosti (ZDZ), zato smo faktor poimenovali odklonsko vedenje nadrejenih –
zmanjševanje delovnih zmožnosti (OVN_ZDZ). V tretji in četrti faktor smo razvrstili
dejavnike, s katerimi smo merili produkcijsko odklonskost (PO) in lastninsko
odklonskost (LO). Skupni imenovalec dejavnikov pri tretjem faktorju so odsotnost z
dela, zloraba odsotnosti z dela in opravljanje zasebnih dejavnosti na delovnem mestu v
delovnem času, zato smo faktor poimenovali odklonsko vedenje nadrejenih – zloraba
odsotnosti z dela (OVN_ZOD). V četrtem faktorju so PO in LO, pri vseh lahko
prepoznamo kot tarča OV proizvajanje v organizaciji, zato smo faktor poimenovali
odklonsko vedenje nadrejenih – produkcijsko-lastninska odklonskost (OVN_PLO).
Faktorji odklonskega vedenja anketiranih
Pri prvem faktorju smo ugotovili, da so v njem LO in MN, zato smo faktor
poimenovali medosebno nasilje in produkcijska odklonskost anketiranih
(OVA_MNPOA). Pri drugem faktorju smo ugotovili, da v njem prevladujejo dejavniki,
s katerimi smo merili PO, v faktorju pa je tudi dejavnik LO, zato smo faktor
poimenovali produkcijska odklonskost anektiranih (OVA_POA). V tretjem faktorju so
dejavniki, s katerimi smo merili ZDZ anketiranih, zato smo faktor poimenovali
zmanjševanje delovnih zmožnosti anketiranih (OVA_ZDZ). V drugem faktorju
(OVA_POA) so odklonska vedenja usmerjena proti organizaciji (OVUO), v tretjem
faktorju (OVA_ZDZ) so odklonska vedenja usmerjena proti posamezniku (OVUP), v
prvem faktorju (OVA_MNPOA)_pa so tako OVUP kot OVUO.
1.1.2 Faktorji odklonskega vedenja vodstvenih in nevodstvenih delavcev
Anketirani so odgovarjali tudi na vprašanje o položaju v organizaciji. Na podlagi
odgovorov je struktura anketiranih naslednja: A – 104 delavci/uslužbenci (brez
vodstvenih zadolžitev in podrejenih), B – 44 vodij na nižjem vodstvenem položaju
(skupine, izmene), C – 53 vodij na srednji ravni (vodja službe/enote, ki ni član
poslovodstva) in D – 13 članov poslovodstva (predsednik uprave, član
uprave/poslovodstva, direktor/glavni direktor/generalni direktor). S programom SPSS
smo ustvarili dve skupini: skupina nevodstvenih anketiranih (NEVOD_ANKET), v
katero smo razvrstili skupino A, in skupino vodstvenih anketiranih, v katero smo
razvrstili skupine B, C in D (VOD_ANKET).
Faktorji odklonskega vedenja vodstvenih anketiranih
V prvi faktor, ki smo ga poimenovali OVA_VOD1, so se uvrstili štirje dejavniki, in
sicer trije dejavniki produkcijske odklonskosti, povezani z neupravičeno z dela, morda
celo z begom iz delovnega okolja, in en dejavnik zmanjševanja delovnih zmožnosti
(okrivili drugega za svoje napake). V drugi faktor, ki smo ga poimenovali OVA_VOD2,
so se uvrstili štirje dejavniki, dva dejavnika zmanjševanja delovnih zmožnosti, en
dejavnik medosebnega nasilja in en dejavnik produkcijske odklonskosti. Skupno jim je
to, da so usmerjeni proti posamezniku. V tretji faktor, ki smo ga poimenovali
OVA_VOD3, sta se uvrstila dva dejavnika, en dejavnik PO in en dejavnik ZDZ. V
četrtem faktorju, ki smo ga poimenovali OVA_VOD4, sta dva dejavnika, en dejavnik
LO in en dejavnik PO, skupno pa jima je to, da sta oba usmerjena proti organizaciji.
Faktorji odklonskega vedenja nevodstvenih anketiranih
V prvi faktor odklonskega vedenja nevodstvenih anketiranih, ki smo ga
poimenovali OVA_NEVOD1, se je uvrstilo pet dejavnikov OV nevodstvenih
anketiranih, in sicer dva ZDZ, en MN in dva PO. Skupno jim je, da jih lahko
opredelimo kot uporno vedenje. V drugi faktor odklonskega vedenja nevodstvenih
anketiranih, ki smo ga poimenovali OVA_NEVOD2, so se uvrstili trije dejavniki, dva
dejavnika PO in en ZDZ, pri čemer se dva dejavnika nanašata na zlorabo delovnega
časa. V tretji faktor odklonskega vedenja nevodstvenih anketiranih, ki smo ga
poimenovali OVA_NEVOD3, so se uvrstili trije dejavniki, dva PO in en PO, skupno pa
jim je sabotiranje delovnega procesa.
1.2 Faktorji organizacijske anomije (OA)
Tudi za dejavnike OA smo opravili faktorske analize in faktorje na osnovi skupnih
imenovalcev poimenovali.
Pri prvem faktorju lahko ugotovimo, da se je vanj uvrstilo 10 dejavnikov, s katerimi
smo merili vse dejavnike OA po Hodsonu, razen dejavnikov, s katerimi smo merili
zlorabe menedžmenta. Prevladujejo naslednji dejavniki: komunikacija v organizaciji
(5), po dva dejavnika odpuščanja in raven vzdrževanja, drugi pa po en dejavnik. Ko
primerjamo vsebino z drugima faktorjema, lahko ugotovimo, da se dejavniki
osredotočajo na vodenje organizacije, zato smo faktor poimenovali faktor
organizacijske anomije – vodenje (OA_VODENJE). Pri drugem faktorju smo ugotovili,
da je središče dejavnikov pritisk za doseganje ciljev organizacije ne glede na način in
sprejemljivost kršitve norm, zato smo faktor poimenovali faktor organizacijske anomije
– pritisk za doseganje organizacijskega cilja (OA_PDOC). V tretjem faktorju sta dva
dejavnika, s katerimi smo merili zlorabe menedžmenta, in dejavnik »zaposleni mora
premagati veliko ovir, da opravi delo«. Ko vsebinsko premerjamo vse tri dejavnike in
damo na skupni imenovalec pretirane zahteve po dosežkih in pretirane zahteve po
popolnosti, je povsem smiselno, da se je v ta faktor uvrstil dejavnik »zaposleni mora
premagati veliko ovir, da opravi delo«. Tako smo tretji dejavnik poimenovali faktor
organizacijske anomije – zlorabe menedžmenta (OA_ZM).
Tabela 1.3: Razvrstitev dejavnikov OA po faktorjih

Podatki tabele v besedilu
| Faktor 1 2 | 3 | |
| Otem kajsedogajavorganizacijivečizvemprekogovorickotodvodstva , . | 0611 , | |
| Napredovanjevorganizacijijenerazumljivotežko . Narazpolagosoustreznasredstvazaopravljanjedela . Pomembnefinančneinformacijeoorganizacijisodostopne . | 0471 , 0384 - , 0489 - , | |
| Vodstvoustreznoskrbizavzdrževanjeinfrastrukture delovnihsredstevinnaprav , . | 0527 - , | |
| Ciljivorganizacijinisojasni . Pričakovanjavodstvanisojasna . Nijasno kakososprejeteodločitve , Velikotrudajepotrebnega daseprideludobipomočvodstva , . | 0680 , 0778 , 0770 , 0520 , | |
| Dabiuspešnoopravildelo semoraposameznikznajtisam , . | 0550 , | |
| Vnašiorganizacijiobstajapritisk daseciljdoseženegledenanačin , . | 0551 , | |
| Vnašiorganizacijimorašbitipripravljenkršitipravila čejetopotrebno daje , , | 0711 , | |
| deloopravljeno . Zavečinodelavelja danipravegaalinapačneganačinazadoseganjecilja , podjetja . | 0548 , |

Podatki tabele v besedilu
| Dabisedosegelciljseprirejarezultate zavajaipd , . Vnašiorganizacijiselahkokršipravila dabisedosegloorganizacijskecilje , . | 0758 , 0845 , | |
| Vnašiorganizacijivladaobčutek daciljopravičujesredstva , . | 0772 , | |
| Zaposlenimora»preskočiti«velikoovir daopravidelo , . Vorganizacijisozahtevepodosežkihpretirane . Vorganizacijisopretiranezahtevepopopolnosti . | 0563 , 0800 , 0589 , |
2 Ugotovitve raziskave
Raziskavo smo opravili v dveh korakih in sicer smo v prvem koraku izvedli
korelacijsko analizo, v drugem koraku pa smo z multiplo (vekčkratno) linerano
regresijsko analizo izdelali modele, s katerimi smo preverjali vpliv neodvisnih
dejavnikov na odvisne dejavnike.
Analizirali smo povezavo med organizacijsko anomijo (OA) in organizacijsko
odklonskostjo (OO) in za namene tega članka v nadaljevanju lahko podamo naslednje
(posplošene) ugotovitve:
- Korelacijska analiza je pokazala 9 od 21 možnih statistično značilnih
dvosmernih korelacij med faktorji OA in faktorji OO.
Z multiplo (vekčkratno) linerano regresijsko analizo izdelali modele s katerimi smo
preverjali vpliv neodvisnih dejavnikov na odvisne dejavnike in ugotovili:
- Na to, koliko bo medosebnega nasilja, ki ga povzročijo nadrejeni - kolikokrat bo
okrivil drugega za svoje napake, se žaljivo vedel do drugih na delu, jih javno
sramotil in se iz njih norčeval, pričel širiti in širil škodljive govorice o drugih,
pričel prepir, vpil, kričal, preklinjal druge na delu in verbalno spolno nadlegoval
druge na delu - vpliva organizacijska anomija. Najmočnejši vpliv med faktorji
OA smo ugotovili za zlorabe menedžmenta, sledi faktor OA – vodenje in nato
faktor OA – pritiski za doseganje ciljev organizacije.
- Na to, kako prisotno bo zmanjševanje delovnih zmožnosti, torej nenehega
opozarjanja posameznika na napake in zmote, nenehnega kritiziranje dela
posameznika, zadrževanja pomembnih informacij, ki vplivajo na delovno
uspešnost posameznika, zahtev posamezniku, da se odpove nečemu, do česar je
sicer upravičen, ignoriranja predlogov in mnenj posameznika, izključevanja
posameznikov pri aktivnostih, povezanih z delom, vplivajo vsi faktorji
organizacijske anomije, in sicer ima med njimi najmočnejši vpliv
OA_VODENJE, sledita mu OA_PDCO in OA_ZM.
- Faktor organizacijske anomije vodenje (OA_VODENJE) vpliva na to, kako
pogosto bo nadrejeni namenoma prekomerno trošil material oz. zaloge podjetja
oz. organizacije, namenoma opravljal delo nepravilno, slabo, počasi, namenoma
ne bo upošteval navodil za delo ali navodil nadrejenega ali brez dovoljenja
odnesel/ukradel lastnino delodajalca.
- Na to kako pogosto bo nadrejeni urejal osebne zadeve v delovnem času, imel
več odmorov ali daljše odmore, kot je sprejemljivo/dovoljeno na delovnem
mestu, zamudil na delo ali odšel z dela predčasno brez dovoljenja, prikazal
opravljenih več ur, kot je bilo dejansko opravljenih, goljufal pri
obračunu/povračilu poslovnih ali drugih stroškov, da bi prejel več denarja, kot
so znašali stroški, in neutemeljeno ostal doma zaradi bolezni (tj. hlinil bolezen),
vpliva organizacijska anomija, in sicer ima najmočnejši vpliv OA_ PDOC
(pritiski za doseganje organizacijskih ciljev) vpliva pa tudi OA_VODENJE.
- V organizacijah, v katerih bo večji pritisk za doseganje organizacijskih ciljev ne
glede na način, pričakujemo več neutemeljene odsotnosti zaradi bolezni (tj.
hlinjenja bolezni), namernega neupoštevanja navodil za delo ali navodil
nadrejenega, škodljivih govorice o zaposlenih, žaljivega vedenja, javnega
sramotenja in norčevanja iz zaposlenih.
- Faktor OA_VODENJE povečuje verjetnost, da bodo zaposleni pogosteje urejali
osebne zadeve v delovnem času, da si bodo vzeli več odmorov ali daljše
odmore, kot je sprejemljivo/dovoljeno na delovnem mestu, da bodo pogosteje
zamujali na delo ali predčasno odhajali z dela brez dovoljenja, da bodo delo
namenoma opravljali nepravilno, slabo, počasi ter namenoma prekomerno trošili
material oz. zaloge podjetja oz. organizacije.
Zanimalo nas je ali se organizacijska anomija (OA) močneje povezuje z
odklonskostjo vodstvenih ali odklonskostjo nevodstvenih zaposlenih. Ugotovili
smo;
- Korelacijska analiza je pokazala, da sta med faktorji organizacijske anomije in
faktorji odklonskosti vodstvenih delavcev dve statistično značilni šibki povezavi
(od dvanajstih mogočih povezav) in med faktorji organizacijske anomije in
faktorji odklonskosti nevodstvenih delavcev pa sta prav tako dve statistično
značilni povezavi (od devetih mogočih povezav).
Zmultiplo (vekčkratno) linerano regresijsko analizo izdelali modele s katerimi smo
preverjali vpliv neodvisnih dejavnikov na odvisne dejavnike in ugotovili:
- Na vedenje nevodstvenih anketiranih (zamujanje na delo ali predčasno
odhajanje brez dovoljenja, neutemeljeno ostajanje doma zaradi bolezni (tj.
hlinjenje bolezni), širjenje škodljivih govorice o drugih, žaljivo vedenje do
drugih, javno sramotenje in norčevanja iz drugih na delu, ignoriranje predlogov
in mnenj drugih, izključevanje pri aktivnostih, povezanih z delom) vpliva faktor
OA - pritiski za doseganje organizacijskih ciljev ne glede na način, in sicer
vpliva pozitivno, torej ga povečuje.
- Ugotovili smo vpliv organizacijske anomije na odklonsko vedenje nevodstvenih
delavcev, vpliva na odklonsko vedenje vodstvenih delavcev pa nismo ugotovili.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali odklonsko vedenje nadrejenih vpliva na
odklonsko vedenje podrejenih. Ugotovili smo:
- S korelacijsko analizo smo ugotovili šest (6) od 12 možnih statistično značilnih
povezav med faktorji OVA_NEVOD in faktorji OVN.
Z multiplo (vekčkratno) linerano regresijsko analizo izdelali modele s katerimi smo
preverjali vpliv neodvisnih dejavnikov na odvisne dejavnike. Ugotovili smo:
- Na odklonsko vedenje nevodstvenih anketiranih OVA_NEVOD1 vplivajo vsi
dejavniki (odklonskega vedenja nadrejenih) OVN. Vsi imajo pozitiven vpliv,
torej povečujejo odklonsko vedenje nevodstvenih anketiranih.
- Na odklonsko vedenje nevodstvenih anketiranih OVA_NEVOD2 vplivata dva
dejavnika OVN, Oba dejavnika odklonskega vedenja nadrejenih imata pozitiven
vpliv, torej povečujeta odklonsko vedenje nevodstvenih anketiranih.
- Na odklonsko vedenje nevodstvenih anketiranih OVA_NEVOD3 vplivata dva
dejavnika OVN OVN_ZDZ. Oba dejavnika odloklonskega vedenja nadrejenih
imata pozitiven vpliv, torej povečujeta odklonsko vedenje nevodstvenih
anketiranih.
- Na podlagi analiz lahko sklepamo, da v organizacijah, v katerih je več
odklonskega vedenja nadrejenih, lahko upravičeno pričakujemo tudi več
odklonskega vedenja podrejenih.
V raziskavi smo preverjatli tudi vpliv odklonskega vedenja (OVN in OVA) in
organizacijske anomije (OA) na posledice pri zaposlenih in posledice za organizacijo.
Ugotovilo smo:
- Korelacijska analiza med faktorji OVN in OVA in faktorji, s katerimi smo
merili posledice, je pokazala na statistično značilne korelacije med OVN, ONA
in posledicami, ki nastanejo pri zaposlenih; posledicami, ki nastanejo
organizaciji; za zavzetost zaposlenih, za namero po odhodu korelacijska analiza
ni pokazala korelacij z organizacijsko odklonskostjo.
Z multiplo (vekčkratno) linerano regresijsko analizo izdelali modele s katerimi smo
preverjali vpliv neodvisnih dejavnikov na dejavnike posledic in ugotovili:
- V organizacijah, v katerih je več odklonskega vedenja nadrejenih (prenašanje
krivde za svoje napake na drugega, žaljivo govorjenje in vedenje do drugega,
javno sramotenje in norčevanje iz drugega, širjenje škodljivih govoric o drugih,
prepir, vpitje, kričanje, preklinjanje nekoga na delu, verbalno spolno
nadlegovanje drugega na delu, nenehno opozarjanje posameznika na napake in
zmote, nenehno kritiziranje delo posameznika, zadrževanje pomembnih
informacij, ki vplivajo na delovno uspešnost posameznika, zahteve
posamezniku, da se odpove nečemu, do česar je sicer upravičen, ignoriranje
predlogov in mnenja posameznika, izključevanje posameznika pri aktivnostih,
povezanih z delom), pričakujemo pri zaposlenih več motenj spanca, utrujenosti,
bolečin v kosteh, sklepih, mišicah, prebavnih motenj, stresa, znakov izgorelosti
in strahu oz. tesnobe. Ugotovili smo, da na te posledice pri zaposlenih vpliva
tudi organizacijska anomija, in sicer je ugotovljen vpliv močnejši od vpliva
OO.
- Vedenje zaposlenih (anketiranih) (ignoriranje predlogov in mnenja
posameznika, izključevanje posameznika pri aktivnostih, povezanih z delom,
prenašanje krivde za svoje napake na drugega, zadrževanje pomembnih
informacij, ki vplivajo na delovno uspešnost posameznika) in vedenje
nadrejenih (prenašanje krivde za svoje napake na drugega, žaljivo govorjenje in
vedenje do drugega, javno sramotenje in norčevanje iz drugega, širjenje
škodljivih govoric o drugih, prepir, vpitje, kričanje, preklinjanje nekoga na delu,
verbalno spolno nadlegovanje drugega na delu) povečujeta posledice (odhode
zaposlenih iz organizacije, bolniške odsotnosti, kršenje organizacijskih pravil
pri zaposlenih, konflikte med zaposlenimi v organizaciji, spore s strankami,
kupci, dobavitelji, negativne informacije in kritike o organizaciji v okolju).
Močnejši vpliv na organizacijske posledice od OO pa smo ugotovili za OA.
- Za namero po odhodu iz organizacije se je pokazalo, da nanjo vpliva
produkcijska odklonskost anketiranih, in sicer je vpliv v nasprotju s
pričakovanji negativen. Pogosteje kot lahko zaposleni urejajo osebne zadeve v
delovnem času, si privoščijo več odmorov ali daljše odmore, kot je
sprejemljivo/dovoljeno na delovnem mestu, zamujajo na delo ali predčasno
odidejo z dela brez dovoljenja, namenoma prekomerno trošijo material oz.
zaloge podjetja oz. organizacije, opravljajo delo nepravilno, slabo, počasi, manj
je namer po odhodu. Namero po odhodu pa povečuje OA,
- Več nezavzetih zaposlenih v organizacijah, v katerih je več produkcijske
odklonskosti anketiranih in v katerih je več OA.
2.1 Namesto zaključka
Raziskava je pokazala, da sta družbena (organizacijska) pojava organizacijska
odklonskost in organizacijska anomija povezana, da odklonskost nadrejenih vpliva na
odklonsksot podrejenih, da odklonskost zaposlenih in nadrejenih povzroča posledice pri
zaposlenih in organizaciji. V raziskavi so bili vključeni tudi drugi dejavniki
(demografski dejavniki, plača, udeležba pri dobičku, notranje lastništvo, vprašanja o
soupravljanju zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih), pri katerih pa vpliva, okviru
opravljenih analiz, na OO nismo ugotovili. To pa še ne pomeni, da nimajo vpliva, saj
ima opravljena raziskava omejitve.
Vzorec anketiranih ni reprezentativen in rezultatov raziskave ni mogoče posplošiti
na vse gospodarske in negospodarske dejavnosti, organizacije in podjetja, saj v
raziskavo niso vključene organizacije in podjetja iz vseh sektorjev in dejavnosti ali vseh
velikosti. Načrtovane analize OO in OA glede na podjetje, v katerem so anketirani
zaposleni, ni bilo mogoče izvesti, saj več kot polovica anketiranih ni dala podatka o
podjetju oz. organizaciji, v kateri so zaposleni. Takšnih raziskav v Sloveniji ni, zato
rezultatov ni mogoče primerjati z drugimi raziskavami. V središču raziskav je bil vpliv
OA na OO in z večkratno (multiplo) linearno regresijsko analizo smo pojasnili le
manjše deleže variabilnosti odvisnih spremenljivk OO. Tako obstaja široko polje
dejavnikov, ki vplivajo na OO, ki jim je v prihodnje potrebno nameniti ustrezno
pozornost, med temi pa so tudi vprašanja delavske participacije.
Viri
Peter, Dular. (2024). Odnos med organizacijsko anomijo in organizacijsko
odklonskostjo v slovenskih podjetjih. Neobjavljena Doktorska disertacija. Univerza v
Mariboru.