← Nazaj na izbor virov

Raziskovalni vir

Ekonomska učinkovitost neposredne participacije zaposlenih v Evropi

Povzetek evropske raziskave EPOC iz leta 1996 o neposrednem sodelovanju zaposlenih pri organizaciji dela.

Povzetek raziskave Eurofound EPOC

Kontekst za uporabo

Popravek 29. 10. 2026: napačna letnica 2005 v prvem odstavku je popravljena v 1996. Eurofoundov izvorni zapis potrjuje izvedbo poleti in jeseni 1996, skoraj 5.800 odgovorov in približno 18-odstotni odziv. Drugo besedilo je ohranjeno; izsledki niso današnja meritev.

Na besedilo ↓
ZSDS

Raziskava EPOC (Employee Participation in Organisational Change)

RAZISKAVA O EKONOMSKIH UČINKIH NEPOSREDNE PARTICIPACIJE V EVROPI

Evropska fundacija za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev (Eropean Founadation for the Improvement of Living and Working Condition) je v letu 1996 izpeljala poštno raziskavo evropskega menedžmenta v desetih evropskih državah (Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija) z namenom, da bi raziskala obseg neposredne participacije, njene ekonomske in socialne učinke ter da bi izmerila stopnjo vpliva delavcev na organiziranost dela in delovno okolje.

Metodologija:

  • anketirani so bili generalni direktorji ali tisti, za katere je generalni direktor menil, da so primerni;
  • fokus je bila največja poklicna skupina delovnega mesta;
  • količinska meja je bila 25 delavcev v primeru manjših držav in 50 delavcev v primeru večjih držav;
  • celotno število anketiranih je bilo skoraj 5.800;
  • celotna količina prejetih odgovorov za deset držav je bila skoraj 18% - z razponom med 9% (Španija) in 39% (Irska).

Ključne ugotovitve:

  1. Storitve imajo večji del delovnih mest (57%), tem sledi industrija (36%) in gradbeništvo (7%).
  2. Neposredna participacija je bolj verjetna na delovnih mestih s poklici »belih ovratnikov«, kompleksnostjo nalog, timsko dejavnostjo, visoko usposobljenostjo in notranjim treningom.
  3. Produktivnost in kvaliteta delovnega življenja sta daleč najbolj pomembna motiva v vseh državah kar se tiče odločitve o uvedbi neposredne participacije.
  4. Za vse oblike neposredne participacije velja, da imajo močan učinek na ekonomsko uspešnost – v primeru kvalitete je 9 od 10-ih anketirancev navedlo močan učinek.
  5. Okrog tretjina anketirancev je navedla zmanjšanje izostajanja in bolezni.
  6. Uvedbo neposredne participacije je spremljalo zmanjšanje števila zaposlenih in direktorjev pri približno tretjini delovnih mest.
  7. Za delovna mesta brez neposredne participacije je bolj verjetno zmanjšanje zaposlenosti kot za mesta z neposredno participacijo.
  8. Raziskava je zasledila visoko raven udeležbe delavskih predstavnikov pri uvedbi neposredne participacije: 30% delovnih mest je navedlo obsežna pogajanja/skupno sprejemanje odločitev; samo 13% pri tem ni vključilo svojih predstavnikov.
  9. Petina direktorjev je navedla sodelovanje predstavnikov kot »zelo koristno« in več kot dve tretjini je to sodelovanje navedlo kot »koristno«.
  10. Bolj kot so bili delavci obveščeni in se je z njimi tudi posvetovalo, večji so bili ekonomski učinki.
  11. Delovna mesta, ki niso poznala participativne kulture, so bila občutno manj uspešna od delovnih mest s participacijo.
  12. Visoka usposobljenost je povečala ekonomske koristi neposredne participacije – predvsem sposobnost doseči zmanjšanje cen.
  13. Plačilni sistemi na delovnih mestih z neposredno participacijo so bili bolj zapleteni od tistih brez – plača za spretnosti in usposobljenost je bila zlasti razširjena na delovnih mestih z neposredno participacijo.

Vir: The EPOC Survey, http://www.eurofound.eu.int/areas/participationatwork/epocsurvey.htm (23.3.2006)

Podatki o viru in pripravi

Izvorni naslov: Ekonomska učinkovitost neposredne participacije zaposlenih v Evropi.

Uredniška in oblikovna priprava prikaza: 29. 10. 2026. Datum vira je naveden posebej.

Besedilo je ohranjeno, razen izrecno navedenega popravka letnice 2005 v 1996. Vir popravka je Eurofound.

Vir preverjenega popravka ↗

← Nazaj na izbor