← Nazaj na izbor virov

Raziskovalni vir

Priložnostna raziskava med udeleženci posveta ZSDSP

Mnenja 52 udeležencev iz 36 podjetij na strokovnem posvetu leta 2003.

Kontekst za uporabo

Priložnostni, nereprezentativni vzorec: 52 respondentov iz 36 podjetij na posvetu 17. oktobra 2003. Izsledkov ni ustrezno predstavljati kot današnje stanje ali kot reprezentativno oceno vseh podjetij.

Na besedilo ↓
ZSDS

1. Priložnostna anketna raziskava med udeleženci

posveta ZSDSP

1. 1. Namen raziskave

Namen raziskave je bil dobiti vsaj indikativen vpogled v aktualno stanje in gibanje sindikaliziranosti, obstoj in razširjenost različnih modelov delovanja svetov delavcev in sindikatov ter stopnjo sodelovalnosti med obema vrstama delavskih predstavništev v podjetjih. Posebej pa nas je zanimalo tudi mnenje respondentov kot »ljudi iz prakse« o primernosti in koristnosti predlaganega »vstopa« svetov delavcev tudi na področju urejanja delovnih razmerij.

1. 2. Vzorec in način izvedbe ankete

Anketa je bila izvedena med udeleženci strokovnega posveta Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij (ZSDSP) dne 17. 10. 2003 na Bledu, torej med predsedniki in člani svetov delavcev iz različnih slovenskih podjetij. Anketni vprašalnik je izpolnilo 52 respondentov iz 36 podjetij. Ker gre za priložnostni vzorec, ki ni reprezentativen, strukture podjetij (po velikosti, dejavnostih in drugih kriterijih), iz katerih izhajajo respondenti, nismo posebej analizirali

Anketa ni bila anonimna, ampak so udeleženci navajali ime in priimek ter podjetje, iz katerega izhajajo, kar nam je omogočilo, da smo iz vsakega podjetja pri obdelavi rezultatov upoštevali samo po en anketni vprašalnik. V primerih, ko je anketni vprašalnik iz posameznega podjetja izpolnilo več udeležencev posveta smo izbor upoštevanega vprašalnika opravili po naslednjih principih:

a) če je bil med udeleženci tudi predsednik sveta delavcev iz konkretnega podjetja (in v pretežni večini primerov je bil), smo pri obdelavi rezultatov upoštevali le njegov izpolnjeni vprašalnik;

b) če med udeleženci ni bilo predsednika sveta delavcev, smo naključno izbrali vprašalnik enega izmed udeležencev – članov sveta delavcev konkretnega podjetja.

Pri obdelavi rezultatov smo zaradi majhnosti vzorca ugotovljene odstotke odgovorov na posamezna vprašanja zaokroževali, razen pri odgovorih v ocenjeni stopnji sindikaliziranosti.

1. 3. Analiza rezultatov raziskave

1. 3. 1. Sindikalni pluralizem na mikro ravni

Z raziskavo smo najprej želeli ugotoviti kakšno je na ravni podjetij stanje na področju sindikalnega pluralizma, ki seveda lahko pomembno vpliva tudi na medsebojna razmerja med sindikalnimi in voljenimi delavskimi predstavništvi.

Odgovori na vprašanje »Koliko sindikatov deluje v vašem podjetju?« so pokazali, da v 64 % podjetij deluje samo en podjetniški sindikat, v 19 % podjetij delujeta dva, v 14% podjetij trije in v 3 % podjetij štirje podjetniški sindikati.

Grafični prikaz v izvirnem gradivu

Navedeni rezultati pravzaprav le potrjujejo, dejstvo, da je sindikalni pluralizem v Sloveniji dokaj močno prisoten tudi na mikro ravni, to je na ravni podjetij. V tem smislu je podatek, da kar v 64 % podjetij deluje samo en podjetniški sindikat, morda celo nekoliko presenetljiv. Vendar pa bi za bolj poglobljeno interpretacijo tega podatka potrebovali vsaj še primerjalne podatke iz katere od preteklih tovrstnih raziskav (zaradi ugotavljanja trendov), ki pa jih žal nismo uspeli dobiti, in pa podatek o tem, katerim sindikalnim »centralam« pripadajo konkretni podjetniški sindikati oziroma koliko izmed njih ni vključeno v nobeno izmed reprezentativnih sindikalnih »central« (zaradi sklepanja o morebitnih vzrokih, zaradi katerih se v konkretnih podjetjih sindikalni pluralizem ni razvil), ki pa ga s tem anketnim vprašalnikom nismo posebej ugotavljali. Tovrstne analize bi namreč tudi sicer presegle prvotni namen raziskave.

Z vidika empiričnega dokazovanja posameznih ugotovitev v tej disertaciji pa je zanimiv predvsem podatek, da (z eno izjemo) praktično vsi primeri, ko so respondenti konkretna razmerja med svetom delavcev in sindikati v svojem podjetju uvrstili pod model sveta delavcev kot »podaljšane roke sindikata«, sovpadajo z dejstvom obstoja enega samega sindikata v podjetju.

1. 3. 2. Stopnja sindikaliziranosti delavcev v gospodarskih družbah s sveti delavcev

Podatki, zbrani z odgovori na vprašanje »Kakšen je skupni odstotek sindikalziranosti delavcev v vašem podjetju?«, so lahko predvsem le kontrolno informativnega značaja, kajti o tem sicer v Sloveniji že obstajajo nekatere podrobnejše in celovitejše raziskave. S tem vprašanjem smo zato želeli le preveriti morebiten obstoj večjih odstopanj v našem vzorcu podjetij.

Povprečna stopnja sidniklizirnaosti v podjetjih, zajetih v tej raziskavi, naj bi bila (respondenti so navajali le približen odstotek) 70,4 %, kar je podobno ugotovitvam drugih tovrstnih raziskav glede sindikaliziranosti v večjih slovenskih gospodarskih organizacijah (med 60 in 70%).

Grafični prikaz v izvirnem gradivu

Razpon konkretnih odgovorov sega od 25 % do 97 % stopnje sindikaliziranosti. Poudariti velja, da v raziskavi niso sodelovali predstavniki iz negospodarskih organizacij, v katerih skorajda ni svetov delavcev, pa tudi stopnja sindikaliziranosti delavcev je po znanih raziskavah v njih v povprečju značilno nižja. Značilnost našega vzorca je hkraten obstoj sindikatov in svetov delavcev v podjetjih.

Grafični prikaz v izvirnem gradivu

V tej raziskavi ugotovljeni odstotek (17,4 %) podjetij, v katerih je stopnja sindikalizirnosti delavcev pod 50 %, je nekoliko nižji od tistega (24, 8%), ki ga je ugotovila v tej disertaciji že večkrat citirana raziskava (Stanojevič 2001: 11). Precejšnja razlika v tovrstnih ugotovitvah obeh raziskav pa je verjetno predvsem posledica nereprezentativnosti vzorca v naši raziskavi. Poleg tega pa je v tej zvezi lahko pomembno tudi precej verjetno dejstvo, da v številnih podjetjih z zelo šibkimi sindikati niti ni prišlo do izvolitve sveta delavcev. Pri tem se opiramo na ugotovitev v tej disertaciji prav tako že omenjene raziskave (Kavčič 1996: 1), ki je ugotovila, da so bili v pretežni večini podjetij pobudniki izvolitve sveta delavcev prav sindikati.

1. 3. 3. Novi ZDR in gibanje sindikalnega članstva

Z vidika empiričnega dokazovanja posameznih trditev iz te disertacije so vsekakor lahko zelo zanimivi rezultati odgovorov na vprašanje »Kakšne trende gibanja članstva v sindikatih ste zaznavali v podjetju v letošnjem letu?«, s katerim smo želeli preveriti morebiten vpliv uveljavitve novega ZDR (z začetkom leta 2003) na gibanje sindikalnega članstva. V disertaciji smo namreč postavili tezo, da so nekatere, do nečlanov sindikatov izrazito diskriminatorne, določbe ZDR očitno namenjene predvsem posrednemu izvajanju pritiska na povečanje včlanjevanja v sindikate, istočasno pa smo izrazili skepso glede »uspešnosti« tega pristopa v tem pogledu.

Rezultati odgovorov na omenjeno vprašanje so naslednji:

  1. članstvo stagnira – 15 podjetij = 42 %
  2. članstvo je letos upadlo – 6 podjetij = 16 %
  3. članstvo je letos rahlo naraslo (za manj kot 10 %) – 13 podjetij = 36 %
  4. članstvo je letos bistveno naraslo (za več kot 10 %) – 2 podjetji = 6 %

Grafični prikaz v izvirnem gradivu

Čeprav so razlogi, ki vplivajo na takšno ali drugačno gibanje članstva v sindikatih, lahko zelo različni in jih seveda ni mogoče zreducirati le na vpliv novega ZDR, pa je na podlagi gornjih rezultatov vsekakor že mogoče tvegati ugotovitev, da se morebitna pričakovanja sindikatov o bistveno povečanem prilivu novega članstva, ki naj bi bil posledica omenjenih rešitev v ZDR, skoraj zanesljivo ne bodo uresničila. Dejstvo pa je, da je v času izvajanja te raziskave od uveljavitve novega ZDR poteklo šele dobrih devet mesecev, zaradi česar so v tem pogledu lahko bistveno bolj relevantni šele rezultati naše druge raziskave, ki je bila izvedena marca 2004.

1. 3. 4. Obstoj in razširjenost različnih modelov delovanja svetov delavcev in sindikatov

Obstoj in razširjenost različnih modelov delovanja svetov delavcev in sindikatov, ki smo jih teoretično analizirali v disertaciji, smo v raziskavi preverjali z vprašanjem »Kateremu modelu po vašem mnenju pretežno ustrezajo dejanski odnosi med svetom delavcev in sindikati v vašem podjetju?«. Ob tem velja pripomniti, da so bile udeležencem pred izpolnjevanjem anketnih vprašalnikov skozi obširnejši referat avtorja te disertacije temeljito pojasnjene glavne značilnosti posameznih modelov, o čemer je na posvetu tudi tekla široka razprava, tako da pravilno razumevanje tega, sicer zahtevnega, vprašanja s strani respondentov načeloma ne bi smelo biti vprašljivo.

Rezultati odgovorov na navedeno vprašanje so naslednji:

  1. modelu SD kot »podaljšani roki sindikata«: 6 podjetij = 17 %
  2. modelu konkurenčnega delovanja SD in sindikatov: 1 podjetje = 3%
  3. komplementarnemu modelu (modelu ločenih »fevdov«): 23 podjetij = 63 %
  4. drugo (glavne značilnosti):
    • komplementarni, vendar skoraj partnerski odnos: 5 podjetij = 14 %
    • komplementarni, pri čemer je pri podjetniških kolektivnih pogajanjih s skupnimi pogajalskimi skupinami že vzpostavljen pravi partnerski odnos:

1 podjetje = 3 %

Grafični prikaz v izvirnem gradivu

Približek pravemu partnerskemu modelu morda dejansko lahko predstavlja le zadnjenavedeni odgovor pri tem vprašanju (pod točko »drugo«), kljub temu pa lahko pri analizi tudi tega v bistvu štejemo samo kot podvarianto komplementarnega modela. Enako velja za odgovore »komplementarni, vendar skoraj partnerski odnos« pod isto točko. Tudi v teh primerih gre v bistvu za komplementarni model, v okviru katerega je razvito dobro vsestransko sodelovanje med svetom delavcev in sindikati, kar je sicer predmet naslednjega vprašanja v tej raziskavi. Zato lahko kljub omenjenim, ne povsem decidiranim, odgovorom ugotovimo, da je komplementarni model v bistvu uveljavljen v 80 % anketiranih podjetij. Tudi sicer je iz odgovorov razvidno, da se elementi posameznih uveljavljenih modelov v praksi med seboj prepletajo, pri čemer pa je jasno, da pravega partnerskega modela (že zaradi ovir v veljavni zakonodaji) zaenkrat v praksi ni.

1. 3. 5. Sodelovanje med sveti delavcev in sindikati

Z vprašanjem »Kako ocenjujete sodelovanje med svetom delavcev in sindikati v vašem podjetju?« smo skušali empirično preveriti utemeljenost nekaterih ugotovitev o različnih anomalijah v medsebojnih odnosih med sveti delavcev in sindikati, na katere smo opozarjali v teoretskem delu disertacije.

Ocene respondentov v zvezi s tem vprašanjem so naslednje:

  1. sodelovanje je vsestransko in konstruktivno: 20 podjetij = 56 %
  2. sodelovanja je premalo: 13 podjetij = 36 %
  3. medsebojni odnosi so rivalski in konfliktni: 2 podjetji = 6 %
  4. drugo (navedite glavne značilnosti):
    • sodelovanje je solidno, čeprav bi moralo biti boljše: 1 podjetje = 3 %

Grafični prikaz v izvirnem gradivu

Dejstvo, da respondenti iz skoraj polovice podjetij zaznavajo takšne ali drugačne »motnje« v medsebojnih odnosih med sveti delavcev in sindikati, vsekakor potrjuje pomisleke o primernosti sedaj uveljavljenih modelov delovanja delavskih predstavništev v podjetjih.

1. 3. 6. Podpora partnerskemu modelu delovanja delavskih predstavništev

Potem ko je bila na posvetu podrobno predstavljena in prediskutirana tudi zasnova predlaganega partnerskega modela delovanja svetov delavcev in sindikatov na področju urejanja delovnih razmerij, so respondenti na vprašanje »Ali bi po vašem mnenju "vstop" svetov delavcev na področje urejanja delovnih razmerij lahko koristil izboljšanju delovnopravnega položaja vseh zaposlenih?« odgovorili takole:

a) da – 100 %

b) ne – 3 % (opomba: eden od respondentov je obkrožil oba odgovora hkrati).

Podpora zamisli partnerskega modela delovanja obeh vrst delavskih predstavništev v podjetjih je torej med predstavniki svetov delavcev praktično nedeljena, kar je lahko zelo pomemben podatek za presojo njegove primernosti in konkretnih možnosti za njegovo realizacijo v praksi. Praksa sama namreč lahko najbolje oceni dejanske potrebe obravnavanem smislu. Ključnega pomena v tem pogledu pa bi bila seveda tudi tovrstna podpora predstavnikov sindikatov v podjetjih, ki smo jo preverjali s posebno raziskavo predstavljeno v nadaljevanju.

Priloga: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Ime in priimek: ……………………………………………………………………..

Podjetje: ……………………………………………………………………………..

1. Koliko sindikatov deluje v vašem podjetju?

(navedite število): ……….

2. Kakšen je skupni odstotek sindikaliziranosti delavcev v vašem podjetju?

(navedite vsaj približni odstotek):……….%

3. Kakšne trende gibanja članstva v sindikatih ste zaznali v podjetju v letošnjem letu?

  1. članstvo stagnira
  2. članstvo je letos upadlo
  3. članstvo je letos rahlo naraslo (za manj kot 10%)
  4. članstvo je letos bistveno naraslo (za več kot 10%)

4. Kateremu modelu po vašem mnenju pretežno ustrezajo dejanski odnosi med svetom delavcev in sindikati v vašem podjetju?

  1. modelu SD kot »podaljšani roki sindikata«
  2. modelu konkurenčnega delovanja SD in sindikatov
  3. komplementarnemu modelu (model ločenih »fevdov« SD in sindikatov)
  4. drugo glavne značilnosti) ………………………………………………………………

………………………………………………………………………………………………….

5. Kako ocenjujete sodelovanje med SD in sindikati v vašem podjetju?

  1. sodelovanje je vsestransko in konstruktivno
  2. sodelovanja je premalo
  3. medsebojni odnosi so rivalski in konfliktni
  4. drugo (navedite glavne značilnosti)

6. Ali bi po vašem mnenju »vstop« svetov delavcev na področje urejanja delovnih razmerij lahko koristil izboljšanju delovnopravnega položaja vseh zaposlenih?

  1. da
  2. ne

Hvala za vaše odgovore!

Podatki o viru in pripravi

Izvorni naslov: Priložnostna razikava med udeleženci posveta ZSDSP.

Uredniška in oblikovna priprava prikaza: 29. 10. 2026. Datum vira je naveden posebej.

Celotno besedilo izbranega izvirnika je ohranjeno. Pri pretvorbi so preverjeni besedilo, opombe in prikazi. Arhivske oznake strani so po potrebi odstranjene; datum in posebnosti vira ostajajo navedeni nad besedilom.

← Nazaj na izbor