USMERITVE. RAZUMEVANJE. RAVNANJE.

Temeljni dokumenti ZSDS

Razumite naša izhodišča. Uporabite načela pri svojem delu.

24 izbranih odlomkov

Vsi dokumenti ×

Iskanje: pogoji za delo. Vse besede morajo biti v istem odlomku; pri aktualiziranih mestih je najprej prikazano pojasnilo za uporabo; prikazanih je do šest najboljših odlomkov iz posameznega dokumenta.

Programska usmeritev · Posodobitev 28. 10. 2026

Programski manifest ZSDS

…026 velja ZUDDob-1 — Od 11. marca 2026 velja novi ZUDDob-1. Udeležba ostaja prostovoljna; zakon ureja denarno, delniško in družbeniško shemo ter posebno davčno obravnavo. Starejše navedbe o tedaj veljavnem ZUDDob iz leta 2008 in predlogih njegove prenove je treba brati v zgodovinskem kontekstu. Predloga z oznako ZUDDob-1 iz let …

Preberi v kontekstu →

Načela ravnanja · Posodobitev 28. 10. 2026

Etični kodeks članov svetov delavcev

Posebno varstvo: uporabite sedanji ZSDU in ZDR-1 — Sedanji 67. člen ZSDU prepoveduje znižanje plače, disciplinski ali odškodninski postopek in drugo slabše obravnavanje člana, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Ne določa več splošnega soglasja sveta delavcev za vsak delovnopravni ukrep, kot …

Preberi v kontekstu →

Usmeritve za sodelovanje · Posodobitev 28. 10. 2026

Kodeks sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družb

Izobraževanje: zakonska pravica in priporočeni izvedbeni pogoji — 63. člen ZSDU zagotavlja članu 40 plačanih ur letno za potrebno izobraževanje; dogovor lahko določi več. Tridnevna najava, razmejitev pristojnosti za izjemno prepoved in predlagani certifikat v tej točki so izvedbena priporočila, ne dodatni zakonski pogoji za mand…

Preberi v kontekstu →

Usmeritve za sodelovanje · Posodobitev 28. 10. 2026

Kodeks sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družb

… različnih predstavnikov ni v vseh delih enako — Smiselna uporaba kodeksa je priporočilo. Za predstavnika delavcev v nadzornem svetu in za delavskega direktorja posebej preverite status, pravni temelj zaposlitve in konkretno zakonsko varstvo. Delavski direktor je tudi član poslovodstva; vseh pravil za člana sveta delavcev zato n…

Preberi v kontekstu →

Programska usmeritev · str. 59 izvirnika

Programski manifest ZSDS

…Poenostavljen prenos in uporaba te pogodbe za urejanje »trajnih« delovnih razmerij tudi v pogojih kapitalističnega tržnega gospodarstva je torej že v osnovi močno sporen in v tem elementu pomeni bistveno transformacijo prvotne rimskopravne službene pogodbe, ki se je uporabljala prvenstveno za začasna dela, čeprav načeloma niso b…

Preberi v kontekstu →

Programska usmeritev · str. 89 izvirnika

Programski manifest ZSDS

…ni« družbenoekonomski odnosi vsekakor že zelo resno zavirajo hitrejši ekonomski razvoj. V pogojih, ko so zaposleni v poslovnih procesih še vedno tretirani zgolj kot pogodbeno najeta mezdna »delovna sila« in ko se na tej osnovi z njimi tudi upravlja v glavnem po principih klasičnega taylorizma (ukazovanje, strogi nadzor in sankci…

Preberi v kontekstu →

Teoretično-strokovna razprava · str. 27 izvirnika

Institucionalna deležniška teorija

V pogojih ekonomije znanja ter hitre avtomatizacije, robotizacije in digitalizacije poslovnih procesov pa gola fizična »delovna sila« v produkcijskem smislu postaja čedalje manj pomembna, težišče produkcijskega pomena sodobnega dela pa se izrazito prenaša na njegove intelektualne in emocionalne sestavine. Te pa niso zgolj neka p…

Preberi v kontekstu →

Teoretično-strokovna razprava · str. 80 izvirnika

Institucionalna deležniška teorija

…naj legitimnih interesov deležnikov in skupnih pogojev njihovega uresničevanja. Ti skupni pogoji seveda niso nujno istovetni s trenutnimi željami posameznih deležnikov; prav zato njihovo varovanje ohranja samostojen normativni pomen, ne da bi bilo treba zanj predpostaviti še vsebinsko neodvisen ekonomski interes družbe.

Preberi v kontekstu →

Programska usmeritev · str. 13 izvirnika

Programski manifest ZSDS

…ih procesih ustvarja nova vrednost oziroma produkt, njihovo ekonomsko-teoretično bistvo v pogojih tržnega gospodarstva pa je v tem, da naj bi svojim lastnikom prinašali nek »ekonomski donos« na njihov produkcijski input. Če torej govorimo o kapitalu kot produkcijskem »dejavniku«, ta predstavlja ekonomski vir za nabavo ustreznih …

Preberi v kontekstu →

Teoretično-strokovna razprava · str. 32 izvirnika

Institucionalna deležniška teorija

…ga kapitala ne pridobijo enakovrednega korporacijskega položaja. Pogodbeno dogovarjanje o pogojih zaposlitve in posamezne zakonsko priznane soupravljavske pravice te temeljne razlike ne odpravljajo. V tem specifičnem smislu se delo obravnava kot pridobljen produkcijski input, katerega uporabo upravlja drugi, čeprav je njegov nos…

Preberi v kontekstu →

Teoretično-strokovna razprava · str. 50 izvirnika

Institucionalna deležniška teorija

…ena stranka v tržno-menjalnem razmerju z delodajalcem, katerega predmet so plača in drugi pogoji »menjave dela«; po vključitvi v organizirani produkcijski proces pa hkrati nastopajo tudi v bistveno drugačni družbenoekonomski vlogi – kot produkcijski nosilci intelektualnega kapitala, soustvarjalci skupnega produkta in konstitutiv…

Preberi v kontekstu →

Programska usmeritev · str. 1 izvirnika

Programski manifest ZSDS

… zaposlenih) za doseganje večje konkurenčnosti in poslovne uspešnosti podjetij v sodobnih pogojih gospodarjenja (avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija poslovnih procesov ter globalizacija gospodarstva) brez dvoma preživet družbenoekonomski sistem. Še vedno veljavni klasični mezdni odnos med nosilci (»finančnega«) kapita…

Preberi v kontekstu →

Programska usmeritev · str. 114 izvirnika

Programski manifest ZSDS

… delničarstva pa velja omeniti predvsem omogočanje nakupa delnic podjetij pod ugodnejšimi pogoji (angl. stock options), ki jih ponudi posamezna družba ali država. Zelo znana in razširjena inačica delavskega delničarstva, ki je močno uveljavljena zlasti v ZDA, je ESOP (Employee Share Ownership Plan), kjer je začasen lastnik dela …

Preberi v kontekstu →

Priloga I k manifestu · str. 1 izvirnika

Ekonomski pomen delavske participacije

…a boja) »priborjene« socialne pravice delavcev ali pa morda za pravice, ki so v današnjih pogojih gospodarjenja pravzaprav postale že neke vrste »ekonomski imperativ« za doseganje večje poslovne uspešnosti podjetij in konkurenčnost gospodarstva kot celote. To vprašanje se postavlja zlasti v zvezi z delavskim soupravljanjem, kajt…

Preberi v kontekstu →

Teoretično-strokovna razprava · str. 12 izvirnika

Institucionalna deležniška teorija

V pogojih zgodnjega (sprva manufakturnega in pozneje industrijskega) kapitalizma je bilo razmeroma logično, da se je kot osrednji produkcijski dejavnik dojemal finančni kapital kot vir materialnih produkcijskih sredstev. Ta je bil namreč ekonomsko redek, delo pa je bilo po drugi strani razumljeno pretežno kot fizična, večinoma n…

Preberi v kontekstu →

Teoretično-strokovna razprava · str. 72 izvirnika

Institucionalna deležniška teorija

…rialnih potreb in interesov, temveč tudi številne osebnostne in societalne, ki v sodobnih pogojih gospodarjenja celo čedalje bolj stopajo v ospredje v primerjavi z materialnimi in kot take v čedalje večji meri determinirajo tudi njihovo zavzetost (tj. delovno motivacijo in organizacijsko pripadnost) kot ključni pogoj večje konku…

Preberi v kontekstu →

Priloga I k manifestu · str. 7 izvirnika

Ekonomski pomen delavske participacije

…družbenikov do svobodne gospodarske pobude. Znotraj tega pa je, kot že rečeno, v sodobnih pogojih gospodarjenja vsekakor koristno uzakoniti in razviti maksimalno široke pravice delavcev do sodelovanja pri sprejemanju teh odločitev. In sicer − najmanj − zaradi njegovih v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljenih znanstveno doka…

Preberi v kontekstu →

Priloga I k manifestu · str. 4 izvirnika

Ekonomski pomen delavske participacije

… do 20-krat in več presega knjigovodsko vrednost (Slika 3). Teze, da zaposleni v sodobnih pogojih gospodarjenja »niso več le mezdna/najemna delovna sila, ampak glavno bogastvo, največja konkurenčna prednost in najpomembnejše premoženje podjetij«, torej že zdavnaj niso več zgolj prazne fraze, temveč dejanska družbenoekonomska rea…

Preberi v kontekstu →

Priloga II k manifestu · str. 9 izvirnika

Razvoj participacije in primat delničarjev

…živetosti tako zelo težko preseči, jo je treba postaviti v čas, v katerem je nastajala. V pogojih zgodnjega in industrijskega kapitalizma je bilo razmeroma logično, da se je kot osrednji produkcijski dejavnik dojemal finančni kapital kot vir materialnih produkcijskih sredstev. Ta je bil namreč ekonomsko redek, delo pa je bilo po…

Preberi v kontekstu →

Usmeritve za sodelovanje

Kodeks sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družb

…ovitega korporacijskega upravljanja in doseganja večje konkurenčnosti podjetij v sodobnih pogojih gospodarjenja. Po svojih ciljih, namenu in pravni naravi se ta kodeks torej v ničemer ne razlikuje od obeh v Sloveniji že uveljavljenih kodeksov upravljanja, tj. Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa upravljanja kapi…

Preberi v kontekstu →