Kolikokrat ste se že opazili, da so neenaka merila, plačila ali odzivi na škodljiva ravnanja v podjetjih zaviti v organizacijsko meglo? Diskriminacija in nadlegovanje sta pogosto prepletena z napredovanji, ocenami uspešnosti ali prerazporejanjem dela, zato ju zaposleni težko prepoznajo in še težje ustrezno naslovijo. Mobing pa se praviloma razvije skozi daljše, ponavljajoče se vzorce psihičnega pritiska, ki presegajo običajne delovne konflikte in postopoma načenjajo psihološko varnost ter integriteto posameznikov.
Svet delavcev je v tem okolju ključen deležnik – ima legitimnost, neposreden stik z delovno sredino in po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju tudi pristojnost (ter dolžnost) sodelovati pri oblikovanju rešitev v procesih, kjer najpogosteje nastajajo kršitve dostojanstva. Cilj izobraževanja je zato pragmatičen: razjasniti razlike med diskriminacijo, nadlegovanjem in mobingom, okrepiti razumevanje pravnih standardov in članom sveta delavcev dati operativna orodja za preventivo – od priprave notranjih aktov in protokolov do učinkovitega ukrepanja ob prijavah ter razumevanja dokaznih pragov, ki v praksi odločajo o uspešnosti postopkov.
Udeleženci bodo pridobili jasne smernice, kako okrepiti zaščitno funkcijo sveta delavcev, pravočasno zaznati psihosocialna tveganja in aktivno prispevati k vzpostavitvi antimobing sistema, ki deluje kot živ del korporativnega upravljanja – transparenten, zaupanja vreden in merljiv, z jasno odgovornostjo vseh deležnikov. Podjetja, ki tak sistem zgradijo skupaj z zaposlenimi, zmanjšajo stroške konfliktov, okrepijo organizacijsko odpornost in dvignejo kakovost delovnega okolja.
